Novice

Rezultati vrha v Teheranu: Je Siriji vse tako jasno?

Ukrajina (bbabo.net), - Vrh v Teheranu je postal eden ključnih zunanjepolitičnih dogodkov na Bližnjem vzhodu to poletje. Dnevni red pogajanj med voditelji treh držav je bil napet. Moskva, Teheran in Ankara najdejo vse več stičnih točk tako politično kot gospodarsko. Tokrat strani nista bili pozorni le na razmere v Siriji, ampak tudi na dvostranske odnose znotraj samega formata v Astani.

Hrvaška - Zagreb Burger Festival se odpravlja v Pulj in Varaždin

Dvostranski pogovori med voditelji treh držav

Čeprav je teheranski vrh formalno potekal v okviru formata iz Astane, je bil njegov sirski del pokrit minimalno. Osrednji poudarek je bil na dvostranskih pogovorih Vladimirja Putina s turškim in iranskim kolegom. Teheran in Ankara v trenutnih razmerah za Moskvo predstavljata najpomembnejši vektorji sodelovanja v okviru ključne zunanjepolitične usmeritve Rusije – globalnega juga.

Prvi obisk ruskega predsednika po 24. februarju je bil v Iranu. Vladimir Putin se je srečal z iranskim predsednikom Ibrahimom Raisijem in vrhovnim voditeljem države, ajatolo Alijem Hamenejem. Formalno je bila na dnevnem redu pogajanj razprava o "jedrskem dogovoru" med Teheranom in Washingtonom ter o sodelovanju na gospodarskem in energetskem področju med Rusijo in Iranom. Kot rezultat pogajanj je bil podpisan memorandum o sodelovanju med Gazpromom in Iransko nacionalno naftno družbo (NIOC).

»Ta memorandum bo vodil do največje tuje naložbe v zgodovini iranske naftne industrije. To bo pritegnilo več deset milijard dolarjev iz Rusije na naftna in plinska polja v Iranu,« je dejal izvršni direktor NIOC Mohsen Khojastemehr.

Obljuba investicij je znak krepitve dvostranskega sodelovanja na gospodarskem področju. Junija sta se državi dogovorili o vzpostavitvi medsebojnih trgovinskih centrov. V začetku tega meseca je Iran omogočil veliko pošiljko tovora iz Rusije na poti v Indijo. Poleg tega sta Moskva in Teheran iz dvostranskega trgovanja umaknila ameriški dolar in pri medsebojnih obračunih prešla na nacionalne valute.

Neformalna stran pogovorov je bila bolj razširjena pomoč Irana Rusiji v času posebne vojaške operacije. Poleg tega v sedanji fazi ne govorimo le o sodelovanju v okviru izogibanja sankcijam, ampak tudi o polnopravni vojaški pomoči Teherana. Po različnih poročilih sta se strani dogovorili o dobavi iranskih brezpilotnih letal Rusiji.

»Iran bo pomagal Rusiji. Iranska vojska je uspela razviti najnaprednejše UAV-je. Vodstvo države bi lahko takšno orožje prodalo prijateljskim državam,« je dejal Kiyumars Heydari, poveljnik iranskih kopenskih sil.

Na dvostranskih pogovorih med Rusijo in Turčijo je bil v ospredju "žitni posel", in sicer izvoz žita iz azovskega in črnomorskega pristanišča. Prav na pogovorih v Teheranu je bila izdelana končna različica vseh dogovorov, ki so se odražali v končnem sporazumu, podpisanem v Istanbulu.

Posledično je vrh v Teheranu pomenil dve agendi hkrati: formalno - komunikacijo v formatu Astane in neformalno - dvostranska pogajanja med voditelji treh držav.

Nazaj na novice »

Astanski trikotnik

Pogovori na visoki ravni v astanskem formatu že dolgo niso potekali, medtem pa sirski problemi niso izginili. Vrh v Teheranu je bil načrtovan že leta 2020, a je bil zaradi izbruha pandemije prestavljen na splet. Leta 2021 se voditelji treh držav sploh niso srečali. Letos srečanja ni bilo več mogoče preložiti, tudi če upoštevamo, da imajo trije garanti astanskega formata bolj pereče težave.

Glavna tema vrha je bila načrtovana nova vojaška operacija Turčije v severni Siriji. Čeprav je bila nova specialna operacija napovedana že maja in je iz Ankare vsak teden slišati grozeče izjave o neizogibnosti njenega začetka, je Turčija ni začela. Recep Tayyip Erdogan si je očitno prizadeval, da ne bi poslabšal razmer pred srečanjem s partnerji v formatu Astana.

Drugo vprašanje, ki naj bi ga razjasnili na vrhu, je obseg trenutnega zanimanja Rusije za Sirijo. Danes ta tema skrbi večino ključnih akterjev na Bližnjem vzhodu. To vprašanje je najpomembnejše in določa pripravljenost Moskve, da v celoti sodeluje v sirskih zadevah med posebno operacijo v Ukrajini. Konec koncev je ravnotežje moči v državi odvisno od vloge Rusije. Upoštevati je treba, da so bile vse akcije zunanjih sil spomladi in zgodnjega poletja letos v Siriji izvedene z sklicevanjem na to, da Moskvo veliko bolj skrbijo težave v zahodni smeri. Ta dejanja vključujejo napoved nove vojaške operacije Turčije in aktiviranje Irana na jugu države ter povečano intenzivnost izraelskih napadov na sirsko ozemlje. Vsi zunanji igralci preizkušajo vode in ugotavljajo, kako daleč lahko gredo v trenutni situaciji.

Medsebojno razumevanje med stranema

Po rezultatih vrha so voditelji treh držav izdali skupno izjavo. Prvi odstavki tradicionalno potrjujejo suverenost, neodvisnost, enotnost in ozemeljsko celovitost Sirije. Poudarja tudi vodilno vlogo procesa iz Astane pri zagotavljanju trajnostne rešitve sirske krize. Pogodbenici potrjujeta nadaljevanje sodelovanja v boju proti terorizmu v vseh njegovih oblikah. Učinkovitost formata iz Astane je potrdil Vladimir Putin, ko je po srečanju odgovarjal na vprašanja novinarjev:

»Delo kot celota se nadaljuje. Še enkrat želim poudariti: skupno delo te "trojke" - Rusija-Turčija-Iran - iskanje kompromisov je pripeljalo do tega, da je več kot 90% sirskega ozemlja pod nadzorom uradnih oblasti in dejstvo, da smo še vedno hrbtenica mednarodnega terorizma. zlomili so ga.«

Strani sta dosegli tudi dogovor o potrebi po umiku ameriških vojakov iz Sirije.

»Rusija, Iran in Turčija se kljub obstoječim razlikam glede Trans-Evfrata strinjajo, da morajo ZDA zapustiti to regijo,« je po pogovorih dejal ruski predsednik.

Enako idejo je izrazil tudi turški predsednik:

Nekega dne se mora Amerika premakniti vzhodno od Evfrata. To je ocena procesa iz Astane. Pravijo, da bi morala Amerika umakniti svoje enote z vzhoda Evfrata. To je tudi pričakovanje Turčije.«

Recep Tayyip Erdogan je celo razložil škodljivo vlogo ZDA in Washington obtožil, da podpira skrajneže:

"Ker Amerika podpira teroristične organizacije in ker se borimo proti tem terorističnim organizacijam, bo naše delo lažje, če jih bo zapustila ali prenehala podpirati."

Nazaj na novice »

Sever Sirije

Glavna tema pogovorov med stranema je bila situacija v severni Siriji. Spomnimo, Turčija načrtuje izvedbo četrte vojaške operacije v štirih regijah na severu države: Tell Rifaat, Ain al-Arab (Kobani), Ain Isa in Manbij. Vsa ta območja so pod nadzorom kurdske avtonomne uprave severne in vzhodne Sirije. V tem kontekstu je zelo pomembna četrta točka sprejete skupne izjave:

»Zavrnili so vse poskuse ustvarjanja nove realnosti na terenu pod pretvezo boja proti terorizmu, vključno z nezakonitimi pobudami za samoupravo, in izrazili svojo odločenost, da se uprejo separatističnim načrtom, katerih cilj je spodkopavanje suverenosti in ozemeljske celovitosti Sirije ter ogrožanje nacionalno varnost sosednjih držav, vključno s čezmejnimi napadi in infiltracijo.«

Pomembno je, da ima ta točka hkrati dvojni pomen. Po eni strani so voditelji treh držav, vključno z Recepom Tayyipom Erdoganom, dosegli soglasje, da Ankara pod pretvezo boja proti kurdskim oboroženim skupinam (nekatere od njih v Turčiji veljajo za teroristične organizacije) ne sme širiti »turške okupacijsko območje« na severu države, ki ga bo formalno vodila opozicijska začasna vlada Sirije. Po drugi strani pa je sporočilo četrtega odstavka izjave usmerjeno na kurdsko stran. Države garanti astanskega formata pozivajo avtonomno administracijo ne le, naj opusti separatistične ideje, ampak tudi ustavi čezmejne napade na turško ozemlje. Trojka iz Astane se je strinjala, da bi bila edina sprejemljiva možnost za Kurde popolna integracija v združeno Sirijo. Hkrati morajo vladne enote prevzeti nadzor nad mejo z Republiko Turčijo, da bi zmanjšali napade kurdskih skrajnežev.

Druga težava, ki skrbi vse strani, je situacija v Idlibu. Sedmi odstavek skupne izjave obravnava to vprašanje:

»Podrobno smo pregledali razmere v območju deeskalacije v Idlibu (IDZ) in poudarili potrebo po ohranjanju miru »na terenu« s popolnim izvajanjem vseh obstoječih sporazumov o Idlibu.«

V tem kontekstu obstaja zahteva, da turška stran izpolni svoje obveznosti glede Idliba, zadnja je bila sprejeta marca 2020.

V skupni izjavi je navedena še ena ključna točka:

"Ugotovil je potrebo po popolnem izvajanju vseh sporazumov o severnem delu Sirije."

To pomeni, da se mora Turčija držati dogovorov o Idlibu iz marca 2020, ampak mora tudi Rusija izpolniti svoje obveznosti glede severne Sirije, ki jih je sprejela jeseni 2019. Izjava v veliki meri potrjuje, da sta se strani dogovorili o zamrznitvi razmer na severu države, ker več kot dve leti niti Turčija niti Rusija nista v celoti izpolnili vseh pogojev podpisanih sporazumov, kar pojasnjujejo z dejstvom, da ima nasprotna stranka prevzel nemogoče obveznosti. Posledično sta obe strani talca dveh dogovorov, ki ju ne nameravata ali ne moreta izpolniti.

Je s turško specialno operacijo vse tako jasno?

Čeprav je Recep Tayyip Erdogan v skupni izjavi opustil poskuse ustvarjanja novih realnosti "na terenu", so naslednji dan po koncu vrha iz Turčije začeli prihajati signali drugačne narave. Skoraj sočasno so se oglasili ključni politiki Republike Turčije. Recep Tayyip Erdogan je kurdske oborožene formacije znova označil za teroristične organizacije in se osredotočil na nujnost boja proti njim:

»Tell Rifat in Manbij v Siriji sta postala zatočišče za teroriste, skrajni čas je, da ju očistimo terorizma. IS (organizacija prepovedana v Ruski federaciji), PKK, YPG in druge teroristične skupine – boj proti njim mora potekati neprekinjeno.

Poudaril je, da se morajo kurdske skupine umakniti iz regij v 30-kilometrskem območju blizu turške meje.

Turški zunanji minister je podal tudi izjavo o prihajajoči operaciji v Siriji. Po besedah ​​Mevluta Cavusogluja je operacija namenjena izgonu teroristov iz severne Sirije in ima politični cilj ohranitev ozemeljske celovitosti Sirije. Minister je dejal, da »Rusija in ZDA niso držale svojih obljub o čiščenju regije pred teroristi. Turčija se je leta 2019 pogajala z ZDA, podane so bile skupne izjave, v Sočiju je bil dosežen dogovor z Rusijo.« Cavusoglu je izjavil, da »ZDA in Rusija nista iskreni v boju proti terorizmu. ZDA še naprej podpirajo kurdske formacije z orožjem, Rusija pa upa, da se bodo združile z "režimom". Vodja turškega zunanjega ministrstva je tudi navedel, da je Ankara zaključila priprave na operacijo v Siriji, besedna zveza "nenadoma ponoči" pa je postala moto te operacije.

Po svojih izjavah je bil opažen tudi tiskovni sekretar turškega predsednika Ibrahim Kalin:

»Nikogar ne bomo vprašali za dovoljenje za izvajanje vojaške operacije v severni Siriji. Vojaška operacija se lahko izvede kadarkoli. Upoštevamo vsa možna tveganja za našo varnost.«

Čeprav se je Ankara formalno solidarizirala z Moskvo in Teheranom, ko ni želela spremeniti razmer "na terenu", izjave uradnikov Turške republike kažejo drugače. Verjetno bo Turčija še naprej izkoristila priložnost za začetek vojaške operacije kot kupčijo. Ankari se je že uspelo izpogajati o vlogi ključne posrednice v rusko-ukrajinski krizi. Omeniti velja tako istanbulske pogovore kot »žitni dogovor«, katerega zadnje podrobnosti so bile dogovorjene na vrhu v Teheranu.

Kakšna bo usoda nove turške vojaške operacije, bomo najverjetneje izvedeli na dvostranskih pogovorih med Putinom in Erdoganom, ki bodo 5. avgusta v Sočiju.

Dmitrij Poljakov

Rezultati vrha v Teheranu: Je Siriji vse tako jasno?