Kanada (bbabo.net), - Pred dvema mesecema je klet Cricova, tik ob moldavski prestolnici Kišinjev, proizvajala mednarodno priznana vina in sklepala velike nove izvozne posle.

Zdaj podjetje skrbi za trajnost svojega poslovanja, saj je izvoz trem večjim partnerjem prekinjen zaradi vojne, zabojniki, polni vina, obtičali v Ukrajini, in nimajo možnosti pridobivanja zalog.

»Pravkar smo začeli imeti dobro konkurenco na mednarodnem trgu z drugimi velikimi vinogradniškimi državami,« pravi Livia Sincumami, predstavnica Cricove, v intervjuju z v vinogradu.

"Moldavija je vinska dežela ... Imamo to v krvi, da gojimo vinsko trto."

Moldavski vinarji pravijo, da bo nekoč dom cvetočega trga visokokakovostnega vina po nizkih cenah, da bo vojna na njenih mejah imela katastrofalen učinek na ceno in razpoložljivost njenih proizvodov.

Majhna Moldavija, stisnjena med Ukrajino in Romunijo, je s svojim toplim podnebjem in rodovitno zemljo že dolgo ena najpomembnejših vinorodnih držav vzhodne Evrope.

Država ima največjo gostoto vinogradov na svetu, ki pokriva 3,8 odstotka njenega ozemlja in sedem odstotkov obdelovalnih površin. Ponaša se z ogromnimi 89.768 vinogradi in 331 vinogradi v državi, veliki le 33.846 kvadratnih kilometrov (malo večji od Belgije), z 2,6 milijona prebivalcev.

Vino je trenutno tretji najbolj izvoženi izdelek iz Moldavije – za izolirano žico in sončničnimi semeni – in leta 2019 je država izvozila 137 milijonov dolarjev vina, kar jo uvršča na 20. mesto največjega izvoznika vina na svetu. Njeni najpomembnejši trgi so Belorusija, Rusija, Evropa in Kitajska.

Ti statistični podatki morda ne zvenijo impresivno, toda za eno najrevnejših držav v Evropi je bila njena preobrazba iz državnega proizvajalca vina za Sovjetsko zvezo v kritičnega ljubimca zelo dolgotrajna – in vinogradniki se bojijo, da bi njihov trud v trenutku izginil.

Približno 15 kilometrov izven moldavske prestolnice Kišinjev je ena najpomembnejših vinorodnih regij v državi: Codru. Območje je znano po sauvignonu, rizlingu, cabernetu in domačem grozdju feteasca.

Med obiskom v marcu so valoviti griči območja posejani z vrstami trt, posuti s tanko snežno plastjo.

Toda kakih 100 metrov pod to slikovito površino zajčji jarek apnenčastih predorov pripoveduje zgodbo o sovjetski preteklosti te rastoče industrije.

Na tem območju je bilo ustanovljenih več kleti na mestu nekdanjih ali še delujočih kamnolomov apnenca. Po razpadu Sovjetske zveze so kamnolomi propadli in vinogradniki so predore spremenili v ceste in podzemne kleti z naravno nadzorovano temperaturo.

Pred osamosvojitvijo je bila Moldavija s svojim zmernim podnebjem in rodovitno prstjo glavni proizvajalec vina v Sovjetski zvezi, ki so ga izdelovali in porabili v razsutem stanju.

To je utrpelo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je takratni sovjetski predsednik Mihail Gorbačov sprožil protialkoholne reforme in popravil eno tretjino moldavskih vinogradov.

Ko se je država leta 1991 osamosvojila, so imeli vinarji nekaj dela. Zemljišča, ki jih je zaplenila država, so prerazporedili in vinska industrija se je počasi začela znova pojavljati, da bi našla nove trge.

Te komunistične povezave so zdaj zavite v steklo in prikazane v steklenicah vina iz sovjetske dobe in drugih relikvijah v mini muzejih v kleti po vsej državi.

Cricova, ki se nahaja v Codru, ima enega od teh zaslonov, posvečenih sovjetskim časom. Vinska klet, ki so jo ustanovili Sovjeti v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je postala ena najbolj znanih v državi, znana po svojih ogromnih podzemnih apnenčastih "kleteh" - 120 kilometrov vrednih.

Posebej znan je po penečih vinih, pridelanih po klasični francoski metodi »Champenoise«, ki jo je pionir Dom Perignon.

Cricova je bila do nedavnega tudi dom zasebne zbirke vin ruskega predsednika Vladimirja Putina. Naša turistična vodnica pravi, da je to prestavljeno, a ko vprašamo, zakaj in kam, pravi, da ne ve.

Tiskovni predstavnik Cricove Sincumami je prek prevajalca med sestankom na sedežu kleti povedal, da jih je vojna prizadela na "najslabši možni način".

Tako kot velik del moldavskega izvoza, saj je država brez izhoda na morje in brez samega pristanišča, se večina njihovega vina mednarodno pošilja skozi črnomorsko pristanišče Odesa v južni Ukrajini, na katero trenutno napredujejo ruske čete. Zdaj imajo v Odesi zataknjena dva kontejnerja, ki naj bi bila na poti v Afriko, Turčijo in Kitajsko.

Sincumami pravi, da jim moldavska vlada poskuša pomagati pri pridobivanju zabojnikov, vendar ne najdejo podjetja, ki bi se bilo pripravljeno odpeljati tja, da bi jih dobilo. Zdaj poskušajo najti alternativne možnosti, da bi svoje vino prinesli v svet – verjetno je to 500-kilometrska pot do Constante v Romuniji ali 1000 kilometrov do Istanbula.Izvoz je ključnega pomena za Cricovo, tako kot številne moldavske kleti. Leta 2021 je bilo izvoženih približno 50 odstotkov od 9,6 milijona steklenic vina Cricova. Njeni glavni trgi so Romunija, Kazahstan in Kitajska, nekaj pa tudi v Belorusijo.

Februarja je Cricova podpisala veliko pogodbo z Rusijo, ki je zdaj zastala.

Vendar Sincumami pravi, da podjetje ve, da se ne zanaša na Moskvo kot izvoznega partnerja.

Leta 2006 je Moskva prepovedala ves uvoz moldavskega vina, ko je glavni sanitarni inšpektor Rusije Genadij Oniščenko trdil, da so v njih odkrili težke kovine in pesticide. Moldavija je trdila, da ni dokazov in nobena druga država ni ugotovila težav z vinom in ga označila za gospodarsko izsiljevanje.

To se je ponovilo leta 2013, ko je Rusija prepovedala ves uvoz moldavskih vin in žganih pijač, češ da je vino "nezadovoljive kakovosti", ne da bi predložila dokaze. Prišlo je, ko je Kišinjev poskušal vzpostaviti tesnejše vezi z Evropsko unijo.

Zaradi te negotovosti je, pravi Sincumami, Cricova, tako kot številne druge moldavske kleti, iskala izvozne partnerje drugje. Ko je Moldavija 3. marca zaprosila za hitro članstvo v EU, so bili zato vinarji presrečni nad možnostjo trgovinskih poslov brez davkov.

Vendar izvoz tu ni edina težava – številne kleti se zanašajo tudi na oskrbo z onstran meje. Cricova na primer svoje steklenice in škatle uvaža iz Ukrajine, rusko podjetje pa se ukvarja s tipografijo.

Nakup teh drugje bo znatno povečal njegove stroške, pravi Sincumami.

Tako bodo tudi povečani stroški goriva in pričakovano pomanjkanje turistov. Bližina Moldavije spopadom v Ukrajini in njen zaprti zračni prostor, ki je bil uveden od začetka vojne, je Sincumami zaskrbljen za prihodnost podjetja.

Število turistov v zadnjih tednih, ki bi bilo običajno nizko v zimski sezoni, se je upočasnilo. Naš vodnik na ogledu po vinski rovih Cricove pravi, da je trenutno komaj ena tura na dan, ko bi jih bilo poleti šest ali sedem.

"V Moldaviji v smislu turizma nimamo ničesar, kot sta morje in gore, imamo samo grozdje in dobro zemljo za gojenje vinske trte," pravi Sincumami.

»A ne gre samo za podjetja. Ljudje imajo na svojih vrtovih trto in v njihovih kuhinjah boste vedno videli steklenico ročno izdelanega vina."

Pravi, da je pridružitev EU in trgovinski dogovori, ki bodo prinesli, zdaj edini način, da lahko podjetje povrne te izgube.

Petdeset kilometrov severno od Kišinjeva je Château Vartely, znan po cabernet sauvignonu in chardonnayu, prav tako zaskrbljen zaradi vpliva izgube turizma na prihodnost podjetja.

Andrian Digolean, komercialni direktor Chateau Vartely, pravi, da so trenutno vse sobe v hotelu kleti zasedene z ukrajinskimi begunci – kar pomeni, da ne bi mogli sprejeti turistov, tudi če bi to želeli.

Moldavija je postala tranzitna točka za številne Ukrajince, ki bežijo pred vojno, najnovejše številke UNHCR pa kažejo, da je od 24. februarja v državo vstopilo približno 300.000 beguncev. To število bi se lahko potrojilo, če bo bombardiranje Odese.

»Velik del našega prometa predstavlja vinski turizem. Območje je bilo v zadnjih dveh letih že močno prizadeto zaradi pandemije in zdaj, ko je vojna pred našim pragom, smo prepričani, da ta del našega poslovanja ne bo uspel,« pravi Digolean.

»Obiskalo nas je veliko turistov iz Ukrajine in Rusije. Kljub temu turisti iz EU (ne) bodo veseli Moldavije v njenem trenutnem stanju.

Družba bo izgubila 10 odstotkov prometa, če se izvoz v Ukrajino, Belorusijo ne bo nadaljeval do konca leta, pravi Digolean. Tudi vinska klet bo morala državam naložiti nove pogoje – zahtevati plačilo vnaprej, namesto trenutnega eno- do trimesečnega plačilnega dopusta.

»Seveda smo zaskrbljeni predvsem za varnost naših zaposlenih in nato za dolgoživost samega poslovanja,« pravi Digolean.

"Upamo, da se bo ta nepredstavljiva vojna kmalu končala in ne bo več vplivala na našo republiko."

Tudi Digolean upa, da bo pridružitev EU zagotovila nekaj odloga, zlasti s prostotrgovinskim sporazumom o poglobljenem prostotrgovinskem sporazumu, ki jim bo omogočil izvoz brez davkov, češ da si to želimo že 30 let.

Za mednarodno priznan Chateau Purcari v južni moldavski vinorodni regiji Stefan Voda je možnost pridružitve EU »ogromna priložnost« za naložbe.

Chateau Purcari leži le 25 kilometrov od mejnega prehoda Palanca z Ukrajino in je država njen četrti najpomembnejši trg.

Prav tako je bila močno odvisna od Ukrajine pri zalogah in materialih, za katere Andrei Leahu, tiskovni predstavnik skupine Purcari Wineries Group, pravi, da bo zvišala ceno svojih izdelkov, če jih bodo morali nabaviti drugje. Tako bodo tudi logistične težave, s katerimi se zdaj soočajo.

Toda za zdaj Leahu pravi, da je podjetje osredotočeno na podporo Ukrajini.

"Še naprej bomo podpirali Ukrajino do konca te nepoštene in nepotrebne vojne. To ostro obsojamo,« pravi.

bbabo.Net